Cenzura družbenih medijev: zadušitev zaščitenega in nepriljubljenega govora

• Avtor:
• ime avtorja

  Quantumrun-Foresight
• Junij 8, 2023

Od leta 2010 so platforme družbenih medijev deležne aktivnih kritik zaradi nezmožnosti učinkovitega reševanja problema sovražnega govora. Soočili so se z obtožbami, da so dovoljevali sovražnemu govoru, da uspeva na svojih platformah, in da niso storili dovolj, da bi ga odstranili. Toda tudi ko so poskušali ukrepati, je znano, da delajo napake in napačno ocenjujejo vsebino, kar vodi v nadaljnje kritike.

Kontekst cenzure družbenih medijev

Cenzura se na splošno pojavi, ko platforma družbenih medijev odstrani objavo v sodelovanju z vlado, javnost začne množično poročati o objavi, moderatorji vsebin pregledajo poročila ali se uporabijo algoritmi. Vsi ti pristopi so se izkazali za napačne. Številne aktivistične objave, kot so tiste o gibanju Black Lives Matter in v vojni zatrtih narodih, nenehno izginjajo iz družbenih medijev. 

Ko se algoritmi učijo iz nabora podatkov, povečajo pristranskosti v teh informacijah. Obstajajo primeri cenzure objav marginaliziranih skupnosti, ki jih poganja umetna inteligenca (AI), in jih označuje, ker uporabljajo svoj jezik, ne da bi upoštevali kulturni kontekst. Poleg tega je označevanje, ki ga vodijo uporabniki, pogosto zatiralo pravico do nepriljubljenega govora. V številnih primerih je to impliciralo svobodo sovraštva, kot je bilo dokazano s Facebookovo odstranitvijo Freedom for Palestine skupine Coldplay, potem ko so jo uporabniki prijavili kot »žaljivo«.  

Vmešavanje vlade s sprejemanjem nejasnih zakonov odpira kanale za strankarski in politični vpliv na družbene medije, kar dodatno spodkopava zaščiteni govor. Ti predpisi odkrito poudarjajo odstranitev, hkrati pa omogočajo omejen sodni nadzor. Kot taka je pravična cenzura v sedanjih sistemih nemogoča. V procesu odločanja je potrebnih več ljudi iz marginaliziranih skupnosti, da bo moderiranje vsebin pošteno. 

Moteč vpliv 

Aktivisti za človekove pravice bodo verjetno še okrepili svojo kritiko cenzure družbenih medijev. Pravica do svobode govora in dostopa do informacij je zapisana v številnih mednarodnih sporazumih o človekovih pravicah, kršitve teh sporazumov pa lahko vodijo v proteste, družbene nemire in celo mednarodno obsodbo. Vloga borcev za človekove pravice pri zagovarjanju svobode govora je ključna pri pozivanju vlad in zasebnih podjetij k odgovornosti za njihova dejanja in zagotavljanju, da spoštujejo pravice posameznikov.

Če uporabniki niso zadovoljni s politiko moderiranja vsebine uveljavljenih platform, lahko preklopijo na alternative, ki ponujajo večjo svobodo govora in manj cenzure. Te platforme se lahko na začetku soočajo z izzivi pri pridobivanju oprijema, vendar bodo sčasoma morda splošno sprejete. Po drugi strani pa lahko ta razvoj ustvari trg za manjše platforme, ki lahko zagotovijo večjo preglednost pri uporabi algoritmov.

Da bi ublažili kritike, lahko obstoječe platforme družbenih medijev spremenijo svoje postopke moderiranja vsebine. Pričakujemo lahko uvedbo javnih tabel, ki lahko pripomorejo k izgradnji zaupanja med uporabniki in podjetji družbenih medijev ter zagotovijo, da so politike moderiranja vsebin poštene, dosledne in pregledne. Večja preglednost lahko ustvari tudi bolj odprto in vključujoče digitalno okolje, kjer lahko posamezniki svobodno izražajo svoja mnenja in ideje brez strahu pred cenzuro ali maščevanjem.

Posledice cenzure družbenih medijev

Širše posledice cenzure družbenih medijev lahko vključujejo:

• Vzpostavitev neodvisnih sodišč, pri katerih se lahko uporabniki pritožijo na odločitve o odstranitvi vsebine.
• Poziva k dodatnemu usposabljanju algoritmov z uporabo različnih naborov podatkov in jezikov.
• Cenzura, ki malim podjetjem otežuje doseganje ciljne publike, kar povzroča izgubo prihodka.
• Ustvarjanje odmevnih komor, kjer ljudje uživajo le vsebine, ki so v skladu z njihovimi prepričanji. Ta trend bi lahko dodatno polariziral politična stališča in ljudem otežil sodelovanje v konstruktivnem političnem diskurzu.
• Cenzura družbenih medijev bi lahko pozitivno vplivala na reševanje problema dezinformacij in napačnih informacij. Vendar pa lahko cenzura vodi tudi do zatiranja dejanskih informacij, ki so v nasprotju z uradno pripovedjo. Ta razvoj bi lahko povzročil pomanjkanje zaupanja v medije in druge institucije.
• Cenzura, ki povečuje digitalni razkorak in omejuje dostop do informacij za marginalizirane skupnosti.
• Razvoj novih tehnologij, ki lahko obidejo cenzuro, kar bi lahko dodatno izboljšalo digitalno zasebnost in varnost.
• Cenzura, ki aktivistom otežuje organiziranje protestov in gibanj na spletu, kar bi lahko omejilo vpliv družbenega aktivizma.
• Povečano število tožb proti organizacijam in posameznikom zaradi njihovih objav na družbenih omrežjih.

Vprašanja, ki jih je treba upoštevati

• Kako bi po vašem mnenju lahko izboljšali moderiranje vsebine?
• Ali bomo kdaj rešili problem cenzure družbenih medijev?