Zmanjšanje premoga zaradi bolezni COVID-19: zaprtje gospodarstva zaradi pandemije je povzročilo upad premogovnikov

• Avtor:
• ime avtorja

  Quantumrun Foresight
• Marec 31, 2022

Povzetek vpogleda

Vpliv pandemije COVID-19 na premogovništvo je razkril hiter premik k obnovljivi energiji, preoblikovanje svetovne energetske pokrajine in odpiranje vrat za čistejše alternative. Ta preobrazba ne vpliva samo na premogovništvo, temveč vpliva tudi na vladne politike, trge dela, gradbeno industrijo in zavarovalniško kritje. Od pospešenega zapiranja premogovnikov do pojava novih tehnologij v obnovljivih virih energije, upad premoga ustvarja kompleksno in večplastno spremembo v porabi energije.

Kontekst zmanjšanja premoga zaradi bolezni COVID-19

Zaustavitev gospodarstva zaradi pandemije COVID-19 je drastično zmanjšala povpraševanje po premogu v letu 2020. Čeprav se premogovništvo sooča z vse večjo negotovostjo, ko svet prehaja na obnovljive vire energije, ima lahko pandemija trajen vpliv na premogovništvo. Strokovnjaki menijo, da se je povpraševanje po fosilnih gorivih od leta 35 do 40 zmanjšalo za 2019 do 2020 odstotkov. Ta upad ni samo posledica pandemije, ampak tudi odraz širšega premika k čistejšim alternativam energije.

Pandemija je povzročila zmanjšanje svetovnega povpraševanja po energiji in emisij toplogrednih plinov v letu 2020. V Evropi je zmanjšano povpraševanje po energiji privedlo do zmanjšanja emisij ogljika za 7 odstotkov v 10 najbogatejših državah Evrope. V ZDA je premog med marcem in aprilom 16.4 predstavljal le 2020 odstotka električne energije v primerjavi z 22.5 odstotka v istem obdobju leta 2019. Ta trend kaže na pomemben premik v vzorcih porabe energije, pri čemer obnovljivi viri energije pridobivajo večjo veljavo.

Vendar pa je bistvenega pomena priznati, da odmik od premoga ni enakomeren po vsem svetu. Medtem ko nekatere države napredujejo pri sprejemanju obnovljive energije, se druge še naprej močno zanašajo na premog. Vpliv pandemije na premogovništvo je lahko v nekaterih regijah začasen, dolgoročna prihodnost premoga pa bo odvisna od različnih dejavnikov, vključno z vladnimi politikami, tehnološkim napredkom v obnovljivih virih energije in svetovnimi gospodarskimi razmerami. 

Moteč vpliv

Učinek pandemije na premogovništvo je pokazal, da bi lahko emisije ogljika zmanjšali hitreje, kot se je prej mislilo, da je mogoče, hkrati pa poudaril povečano tveganje vlaganja v premogovništvo. Zmanjšano povpraševanje po premogu in prehod na obnovljivo energijo lahko privedeta do tega, da vlade oblikujejo politike, ki vse bolj dajejo prednost obnovljivim virom energije. Posledično se lahko zgradi vedno več vetrnih, sončnih in hidroelektrarn. Ta trend lahko vpliva na gradbeno industrijo v državah, kjer se ti objekti gradijo, kar ustvarja nove priložnosti za zaposlovanje in tehnološki razvoj v sektorju obnovljivih virov energije.

Zaprtje elektrarn in podjetij na premog lahko povzroči tudi izgubo zaposlitve rudarjev in delavcev v elektrarnah, kar ima lahko negativne gospodarske posledice v mestih in območjih, kjer živijo velike koncentracije teh delavcev. Ta odmik od premoga bi lahko zahteval ponovno oceno sklopov spretnosti in programov usposabljanja za delo, da bi tem delavcem pomagali pri prehodu na nove vloge v industriji obnovljive energije ali drugih sektorjih. Zavarovalnice lahko tudi ponovno ocenijo kritje, ki ga zagotavljajo industriji, saj tržne sile usmerjajo energetsko industrijo k obnovljivim virom energije. Ta ponovna ocena bi lahko povzročila spremembe v premijah in možnostih kritja, kar bi odražalo spreminjajočo se pokrajino tveganj.

Vlade, izobraževalne ustanove in skupnosti bodo morda morale sodelovati, da bi zagotovile gladek in vključujoč prehod na obnovljivo energijo. Naložbe v izobraževanje, infrastrukturo in podporo skupnosti lahko pomagajo ublažiti morebitne negativne vplive na regije, ki so močno odvisne od premoga. S celostnim pristopom lahko družba izkoristi prednosti obnovljive energije, hkrati pa čim bolj zmanjša motnje za posameznike in industrije, ki jih je prizadel ta pomemben premik v porabi energije.

Posledice premoga med COVID-19

Širše posledice premoga med COVID-19 lahko vključujejo:

• Zmanjšano prihodnje povpraševanje po premogu, ki vodi v pospešeno zapiranje premogovnikov in elektrarn, kar lahko preoblikuje energetsko krajino in odpre vrata alternativnim virom energije.
• Zmanjšanje naložb in financiranja novih projektov na področju premoga, saj države uvajajo več tehnologij obnovljive energije, kot sta sončna in vetrna energija, kar vodi v spremembo finančnih strategij in prednostnih nalog v energetskem sektorju.
• Pojav novih trgov dela v sektorjih obnovljivih virov energije, kar vodi do potrebe po prekvalificiranju in izobraževalnih programih za pomoč nekdanjim delavcem v premogovništvu, da se prilagodijo novim vlogam.
• Razvoj novih tehnologij pri shranjevanju in distribuciji energije, ki vodijo k učinkovitejši rabi obnovljive energije in potencialno znižajo stroške energije za potrošnike.
• Spremembe zavarovalnih polic in ocenjevanja tveganja za energetska podjetja, kar vodi do novih premislekov za podjetja in vlagatelje v energetski sektor.
• Vlade sprejemajo politike, ki dajejo prednost obnovljivi energiji, kar vodi do morebitnih premikov v mednarodnih odnosih in trgovinskih sporazumih, ko se države uskladijo z globalnimi cilji trajnosti.
• Potencialni propad mest in skupnosti, ki so močno odvisni od premogovništva, kar vodi do demografskih premikov in potrebe po strategijah za oživitev gospodarstva v prizadetih regijah.
• Integracija obnovljive energije v obstoječo infrastrukturo, kar vodi do morebitnih posodobitev gradbenih predpisov, transportnih sistemov in urbanističnega načrtovanja za prilagoditev novim virom energije.

Vprašanja, ki jih je treba upoštevati

• Ali menite, da bi postopno opuščanje premoga na koncu zvišalo ceno obnovljive energije ali drugih fosilnih goriv, ​​kot sta nafta in zemeljski plin?
• Kako naj vlade in podjetja podprejo zaposlene v premogovniku, ki izgubijo službo, ko povpraševanje po premogu nadomestijo obnovljivi viri energije?