Vzpon novih medijev: Nove sile moči prevladujejo v medijskem prostoru

• Avtor:
• ime avtorja

  Quantumrun Foresight
• Februar 25, 2022

Povzetek vpogleda

Medijska industrija je doživela pomembno preobrazbo, pri čemer se je zaupanje javnosti zmanjšalo, v središču pozornosti pa so bile nove oblike komunikacije. Dejavniki, kot so polarizacija novic, vpliv pandemije COVID-19 in vzpon spletnih platform, so preoblikovali pokrajino, kar je povzročilo premik od tradicionalnih medijev k digitalnim platformam. Ta sprememba je demokratizirala medije, vendar je sprožila tudi zaskrbljenost glede širjenja dezinformacij, trajnosti kakovostnega novinarstva in potrebe po regulativnem nadzoru.

Vzpon novega medijskega konteksta

Medijska industrija, ki je bila nekoč svetilnik preglednosti in dejanskega stanja, je z leti doživela pomemben premik v zaupanju javnosti. V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je približno 1970 odstotkov javnosti zaupalo medijem, številka, ki se je od takrat zmanjšala na le 70 odstotkov do leta 40. Študija, izvedena istega leta, je pokazala, da imajo ZDA najnižje stopnje zaupanja v medije. medijem, zaupanje pa je izrazilo le 2021 odstotkov prebivalcev. Ta upad zaupanja je mogoče pripisati različnim dejavnikom, vključno z naraščajočo polarizacijo in politizacijo novic, zaradi česar je mnogim težko razlikovati med dejanskim poročanjem in dezinformacijami.

Medijska krajina 21. stoletja je postala gojišče za različne poglede, ki so pogosto pod vplivom političnih nagnjenj. Ta preobrazba je občinstvu vse težje ločila pristne novice od izmišljenih zgodb. Razmere je dodatno zapletla pandemija, ki ni prekinila le dotoka oglaševalskih prihodkov, temveč je pospešila tudi upad tiskanih časopisov na svetovni ravni. Ta razvoj je privedel do znatnih izgub delovnih mest v industriji, kar je dodatno destabiliziralo že tako negotove razmere.

Sredi teh izzivov so tradicionalne oblike medijev, kot so časopisi in kabelska novičarska omrežja, v veliki meri izpodrinile nove oblike komunikacije. Te oblike vključujejo spletna mesta, spletno pretakanje videa, platforme družbenih medijev, spletne skupnosti in bloge. Te platforme s svojim širokim dosegom in dostopnostjo so javnosti in ambicioznim novinarjem omogočile, da svoje poglede in zgodbe delijo z globalnim občinstvom. Ta premik je demokratiziral medijsko krajino, vendar je sprožil tudi nova vprašanja o vlogi in odgovornosti medijev v digitalni dobi.

Moteč vpliv

Vzpon spletnih medijskih platform in družbenih omrežij je močno spremenil način širjenja informacij v naši družbi. Zvezdniki in vplivneži, oboroženi s svojimi pametnimi telefoni, lahko zdaj delijo svoje poglede z globalnim občinstvom in oblikujejo javno mnenje na načine, ki so bili prej domena profesionalnih novinarjev. Ta premik je prisilil tradicionalne medije, da se prilagodijo, vzpostavijo močno spletno prisotnost in povečajo število svojih digitalnih sledilcev, da ostanejo relevantni. 

Kot odgovor na te spremembe so se razvili poslovni modeli številnih medijskih organizacij. Dolgoformno novinarstvo, nekoč standard za poglobljeno poročanje, so večinoma nadomestili naročniški in članski modeli. Ti novi modeli omogočajo medijem, da neposredno dosežejo svoje občinstvo, mimo tradicionalnih distribucijskih kanalov. Vendar pa odpirajo tudi vprašanja o trajnosti kakovostnega novinarstva v obdobju, ko naslovi vab za klike in senzacionalizem pogosto pritegnejo več pozornosti.

Uporaba algoritmov za usmerjanje vsebine na določeno občinstvo je še dodatno spremenila medijsko krajino. Ta tehnologija omogoča neodvisnim novinarjem in izdajateljem televizijskega programa, da učinkoviteje dosežejo svoje ciljno občinstvo. Vendar pa omogoča tudi širjenje pristranske ali zavajajoče vsebine, saj ti algoritmi pogosto dajejo prednost angažiranosti pred natančnostjo. Ta trend poudarja potrebo po medijski pismenosti in spretnostih kritičnega mišljenja v javnosti ter potrebo po regulativnem nadzoru, da se zagotovi odgovorna uporaba teh močnih orodij.

Posledice vzpona novih medijev

Širše posledice vzpona novih medijev lahko vključujejo:

• Sposobnost oddajanja pristranskih sporočil v velikem obsegu, kar vodi v povečan konflikt ter spodbujanje in utrjevanje polarizacije in nestrpnosti.
• Vse manjša verodostojnost splošnega poročanja novic zaradi množice medijskih možnosti, ki so na voljo javnosti.
• Povečan senzacionalizem medijskih hiš kot sredstvo za povečanje števila ogledov med občinstvom in tekmovanje z novimi mediji.
• Nove priložnosti pri ustvarjanju digitalnih vsebin in upravljanju družbenih medijev.
• Bolj polarizirana politična pokrajina, saj so ljudje izpostavljeni bolj ekstremnim stališčem.
• Uporaba algoritmov za ciljanje vsebine vodi do ustvarjanja "odmevnih komor", kjer so ljudje izpostavljeni samo stališčem, ki so v skladu z njihovimi, kar omejuje njihovo razumevanje različnih perspektiv.
• Večja poraba energije in elektronskih odpadkov, saj je za dostop do digitalnih vsebin potrebnih več naprav.
• Večji nadzor nad tehnološkimi podjetji, saj si vlade prizadevajo regulirati njihov vpliv in zaščititi uporabniške podatke.
• Porast državljanskega novinarstva, ki krepi sodelovanje skupnosti in lokalno poročanje.

Vprašanja, ki jih je treba upoštevati

• Kateri je najboljši način za boj proti širjenju napačnih informacij glede na vse večje število novih medijskih platform?
• Ali menite, da bo razvita medijska krajina dosegla raven javnega zaupanja, ki ga je užival medijski poklic pred desetletji?